O vodi – Vodovod SISTEMA B

Kako zaznavamo pitno vodo?

Okus, vonj in barva vode so organoleptični parametri, ki jih ugotavljamo s čutili. So ena prvih sprememb vode, ki jih porabniki sami zaznajo. Splošna zahteva za pitno vodo je, da mora biti voda (okus, vonj, barva) sprejemljiva za večino uporabnikov. Na zaznavanje okusa, vonja in barve vode vplivajo številni dejavniki.

Spremembe vonja, okusa in barve vode se včasih pojavljajo v obstoječih vodovodnih sistemih, pri zamenjavi vodnega vira ali priključitvi na novo-izgrajeni vodovodni sistem.

Vonj in okus pitne vode

Zaznavanje vonja je pogojeno z okoljem, v katerem se človek nahaja, temperaturo okolja, temperaturo vode, vlago v ozračju in gibanjem zraka. Odzivnost posameznika je odvisna tudi od značilnosti vode, na katero so bili uporabniki v določenem okolju navajeni. Praviloma se sposobnost zaznavanja okusa in vonja med posamezniki lahko precej razlikuje.

Povišanje temperature vode poveča intenzivnost njenega vonja. Spremenjen okus ali vonj vode lahko povzročajo tudi spremembe v viru oskrbe z vodo in pripravi (dezinfekciji) vode.

Spremembe v vodi nastanejo tudi zaradi sprememb v vodovodnem omrežju in instalaciji objekta, kot posledica korozije materiala. Na okus in vonj vode lahko vpliva tudi prisotnost in aktivnost mikroorganizmov v pitni vodi oz. njihova prisotnost na delih vodovoda - na primer v cevovodih, vodohranih.

Z meritvami vonja se strokovna javnost ukvarja že desetletja, vendar pa enostavne in zanesljive metode za določanje vonja še ni iznašla.

Barva pitne vode

Voda izgleda bele barve kot posledica vsebnosti zraka. Vzrok so mehurčki zraka v vodi, ki se po določenem času izločijo iz vode in voda se popolnoma zbistri.

Voda izgleda bele barve tudi v primeru, ko se zaradi stika vode z zrakom, posebno pri povišani temperaturi vode, izloča kalcijev karbonat (vodni kamen).

Različne odtenke rjave barve vode lahko povzročita železo in mangan, ali pa višje koncentracije različnih organskih snovi v pitni vodi. Spremembe v obarvanju vode nastanejo lahko tudi kot posledica dviganja usedlin, npr. zaradi spremembe smeri ali hitrosti toka vode, zaradi loma cevi, odpiranja ali zapiranja ventilov ali stanja interne vodovodne napeljave uporabnika.

Vodni kamen

V vodi, ki priteče iz pipe so raztopljene različne mineralne snovi. Količina in vrsta raztopljenih mineralnih snovi je odvisna od področja, kjer voda izvira (kemične sestave prsti in kamnin preko katerih teče). Predvsem gre za kalcijeve in magnezijeve hidrogenkarbonate (iz apnenca in dolomita) ter kalcijev sulfat (iz sadre). Te mineralne snovi vodi dajejo okus in povzročajo njeno trdoto.

Pri kuhanju vode se del prisotnih mineralnih snovi (začasna in karbonatna trdota vode) izloča kot bela oborina- VODNI KAMEN. Oborina nastane iz kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov, ko se pretvorijo v netopne karbonate.

Trdota pitne vode

Voda je odlično topilo in prav zaradi te njene lastnosti vsaka voda v naravi vsebuje raztopljene snovi. V njej so prisotne snovi, katerih vrsta in količina je odvisna predvsem od geološke sestave tal, skozi katere se le-ta pretaka, preden jo zajamemo in distribuiramo do uporabnikov. Trdota vode je določena z minerali kalcija in magnezija - hidrogenkarbonati, kloridi, sulfati in nitrati.

Prehodna ali (karbonatna) trdota vode

je določena s hidrogenkarbonati in karbonati kalcija in magnezija. Pri segrevanju vode se zaradi izhlapevanja CO2 izloča v vodi netopni kalcijev in magnezijev karbonat, to je tako imenovani vodni kamen (najbolj izraženo v sistemih za pripravo tople vode).

Stalna (nekarbonatna) trdota vode

je določena z minerali - kloridi, sulfati, nitrati kalcija in magnezija. Stalna trdota vode se s segrevanjem vode ne spreminja.

Skupna trdota vode

predstavlja vsoto karbonatne in nekarbonatne trdote.

Trdota vode se najpogosteje izraža v nemških trdotnih stopinjah (1°N = 10 mg CaO / liter vode).

	°N	Kalcij (Ca) v mg/l
MEHKA VODA	do 7	do 50
SREDNJE TRDA VODA	7 - 15	50 - 100
TRDA VODA	15 - 21	110 - 150
ZELO TRDA VODA	nad 21	nad 150

Viri:

Wasch - und Reinigungsmittelngesetz (WRMG), 17. Julij 2013 (BGBI I.S.2538), zadnja posodobitev
18. Julij 2017 (BGBI.I.S.2774)
Hardness in Drinking-water, Background document for development of WHO Guidelines for Drinking - Water Quality, WHO/HSE/WSH/10.01./10/Rev/1

Skupna trdota vode

V spodnji tabeli so zbrani podatki o skupni trdoti vode glede na oskrbovalna območja in vodne vire iz katerih se napajajo. Meritve je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) maja 2018. Velja za oskrbovalna območja v upravljanju javnega podjetja Vodovod SISTEMA B d.o.o.

Oskrbovalno območje	Vodni vir	°N	Kalcij (Ca) v mg/l
SISTEM B	Fazanerija	14	83
	Krog	14	71
	Črnske meje	9,4	56
GOŠČE	Gošče	17	94
MARIČEVA GRABA	Maričeva graba	19	85
DOKLEŽOVJE	Dokležovje	11	53
HRAŠČICE	Hraščice	8,1	43
DOMANJŠEVCI	Domanjševci	7	25
HODOŠ	Hodoš	6,6	24
ČEPINCI	Čepinci	3,1	12

Varnost oskrbe s pitno vodo

Oskrba s pitno vodo mora biti varna, kar pomeni brez zdravstvenih tveganj. Za zagotavljanje mikrobiološke varnosti, ki predstavlja eno od glavnih virov zdravstvenih tveganj, se voda dezinficira. Na VODOVODU SISTEMA B za dezinfekcijo uporabljamo plinski klor in natrijev hipoklorit, torej sredstva na osnovi aktivnega klora. Prisotnost prostega (preostalega) klora zagotavlja mikrobiološko varnost pitne vode.

Prosti klor daje vonj in okus pitni vodi, ki ju moramo uporabniki sprejeti v zameno za varno oskrbo s pitno vodo brez tveganj. Posameznik lahko zazna prisotnost preostalega klora že pri koncentracijah 0,2 mg/liter in več. S stališča varnosti nam vonj po kloru lahko z veliko verjetnostjo pove, da je voda mikrobiološko varna oziroma varnejša za uporabo kot voda, ki tega vonja nima.