O vodiO pitni vodi

Kako zaznavamo pitno vodo?

Okus, vonj in barva vode so organoleptični parametri, ki jih ugotavljamo s čutili. So ena prvih sprememb vode, ki jih porabniki sami zaznajo.  Splošna zahteva za pitno vodo je, da mora biti voda (okus, vonj, barva) sprejemljiva za večino uporabnikov. Na zaznavanje okusa, vonja in barve vode vplivajo številni dejavniki.

Spremembe vonja, okusa in barve vode se včasih pojavljajo v obstoječih vodovodnih sistemih, pri zamenjavi vodnega vira ali priključitvi na novo-izgrajeni vodovodni sistem.


Vonj in okus pitne vode

Zaznavanje vonja je pogojeno z okoljem, v katerem se človek nahaja, temperaturo okolja, temperaturo vode,  vlago v ozračju in gibanjem zraka. Odzivnost posameznika je odvisna tudi od značilnosti vode, na katero so bili uporabniki v določenem okolju navajeni. Praviloma se sposobnost zaznavanja okusa in vonja med posamezniki lahko precej razlikuje.

Povišanje temperature vode poveča intenzivnost njenega vonja. Spremenjen okus ali vonj vode lahko povzročajo tudi spremembe v viru oskrbe z vodo in pripravi (dezinfekciji) vode.

Spremembe v vodi nastanejo tudi zaradi sprememb v vodovodnem omrežju in instalaciji objekta, kot posledica korozije materiala. Na okus in vonj vode lahko vpliva tudi prisotnost in aktivnost mikroorganizmov v pitni vodi oz. njihova prisotnost na delih vodovoda - na primer v cevovodih, vodohranih.

Z meritvami vonja se strokovna javnost ukvarja že desetletja, vendar pa enostavne in zanesljive metode za  določanje vonja  še ni iznašla.


Barva pitne vode

Voda izgleda bele barve kot posledica vsebnosti zraka. Vzrok so mehurčki zraka v vodi, ki se po določenem času izločijo iz vode in voda se popolnoma zbistri.

Voda izgleda bele barve tudi v primeru, ko se zaradi stika vode z zrakom, posebno pri povišani temperaturi vode, izloča kalcijev karbonat (vodni kamen).

Različne odtenke rjave barve vode lahko povzročita železo in mangan, ali pa višje koncentracije različnih organskih snovi v pitni vodi. Spremembe v  obarvanju vode nastanejo lahko tudi kot posledica dviganja usedlin, npr. zaradi spremembe smeri ali hitrosti toka vode, zaradi loma cevi, odpiranja ali zapiranja ventilov ali stanja interne vodovodne napeljave uporabnika.


Vodni kamen

V vodi, ki priteče iz pipe so raztopljene različne mineralne snovi. Količina in vrsta raztopljenih mineralnih snovi je odvisna od področja, kjer voda izvira (kemične sestave prsti in kamnin preko katerih teče). Predvsem gre za kalcijeve in magnezijeve hidrogenkarbonate (iz apnenca in dolomita) ter kalcijev sulfat (iz sadre). Te mineralne snovi vodi dajejo okus in povzročajo njeno trdoto.

Pri kuhanju vode se del prisotnih mineralnih snovi (začasna in karbonatna trdota vode) izloča kot bela oborina- VODNI KAMEN. Oborina nastane iz kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov, ko se pretvorijo v netopne karbonate.


Varnost oskrbe s pitno vodo

Oskrba s pitno vodo mora biti varna, kar pomeni brez zdravstvenih tveganj. Za zagotavljanje mikrobiološke varnosti, ki predstavlja eno od glavnih  virov zdravstvenih tveganj, se voda dezinficira. Na  VODOVODU SISTEMA B za dezinfekcijo uporabljamo plinski klor in natrijev hipoklorit, torej sredstva na osnovi aktivnega klora. Prisotnost prostega (preostalega) klora zagotavlja mikrobiološko varnost pitne vode.

Prosti klor daje vonj in okus pitni vodi, ki ju moramo uporabniki sprejeti v zameno za varno oskrbo s pitno vodo brez tveganj. Posameznik lahko zazna prisotnost preostalega klora že pri koncentracijah 0,2 mg/liter in več. S stališča varnosti nam vonj po kloru lahko z veliko verjetnostjo pove, da je voda mikrobiološko varna oziroma varnejša za uporabo kot voda, ki tega vonja nima.


Zakonodaja

V Pravilniku o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009, 74/2015 in 51/2017) so parametri barva, okus in vonj uvrščeni v Prilogo I, del C, med indikatorske parametre. Za pitno vodo je za vse tri parametre navedena mejna vrednost "sprejemljiva za potrošnike in brez neobičajnih sprememb". V skupini indikatorskih parametrov so ti parametri zato, ker mejna vrednost ne temelji na podatkih o neposredni nevarnosti za zdravje ljudi.