O vodi

Kako zaznavamo pitno vodo?

Okus, vonj in barva vode so organoleptični parametri, ki jih ugotavljamo s čutili. So ena prvih sprememb vode, ki jih porabniki sami zaznajo.  Splošna zahteva za pitno vodo je, da mora biti voda (okus, vonj, barva) sprejemljiva za večino uporabnikov. Na zaznavanje okusa, vonja in barve vode vplivajo številni dejavniki.

Spremembe vonja, okusa in barve vode se včasih pojavljajo v obstoječih vodovodnih sistemih, pri zamenjavi vodnega vira ali priključitvi na novo-izgrajeni vodovodni sistem.

Vonj in okus pitne vode

Zaznavanje vonja je pogojeno z okoljem, v katerem se človek nahaja, temperaturo okolja, temperaturo vode,  vlago v ozračju in gibanjem zraka. Odzivnost posameznika je odvisna tudi od značilnosti vode, na katero so bili uporabniki v določenem okolju navajeni. Praviloma se sposobnost zaznavanja okusa in vonja med posamezniki lahko precej razlikuje.

Povišanje temperature vode poveča intenzivnost njenega vonja. Spremenjen okus ali vonj vode lahko povzročajo tudi spremembe v viru oskrbe z vodo in pripravi (dezinfekciji) vode.

Spremembe v vodi nastanejo tudi zaradi sprememb v vodovodnem omrežju in instalaciji objekta, kot posledica korozije materiala. Na okus in vonj vode lahko vpliva tudi prisotnost in aktivnost mikroorganizmov v pitni vodi oz. njihova prisotnost na delih vodovoda - na primer v cevovodih, vodohranih.

Z meritvami vonja se strokovna javnost ukvarja že desetletja, vendar pa enostavne in zanesljive metode za  določanje vonja  še ni iznašla.

 

Barva pitne vode

Voda izgleda bele barve kot posledica vsebnosti zraka. Vzrok so mehurčki zraka v vodi, ki se po določenem času izločijo iz vode in voda se popolnoma zbistri.

Voda izgleda bele barve tudi v primeru, ko se zaradi stika vode z zrakom, posebno pri povišani temperaturi vode, izloča kalcijev karbonat (vodni kamen).

Različne odtenke rjave barve vode lahko povzročita železo in mangan, ali pa višje koncentracije različnih organskih snovi v pitni vodi. Spremembe v  obarvanju vode nastanejo lahko tudi kot posledica dviganja usedlin, npr. zaradi spremembe smeri ali hitrosti toka vode, zaradi loma cevi, odpiranja ali zapiranja ventilov ali stanja interne vodovodne napeljave uporabnika.